Kaj je dobra hrana za pse?

Kadar govorimo o hrani za pse, moramo nujno razlikovati med  hranili in živili. V izogib dvomom: živila so sestavine, iz katerih je sestavljena hrana, hranila pa so snovi, ki se sproščajo med  prebavo  teh živil v telo.

Da boste lažje presodili, kam spada hrana, ki jo je deležen vaš hišni ljubljenec, vam na kratko posredujemo zbir napotkov za usmeritev vaše pozornosti pri spoznavanju hrane in pomoč za primerjavo podatkov ob branju deklaracij na izdelkih.  

Popolna in zdrava hrana za pse bi morala izpolnjevati nekaj osnovnih pogojev:

1. Pes mora vsakič začutiti željo po tovrstni hrani.
2. Hrana mora biti uravnotežena, kar pomeni, da morajo biti vsa hranila in druge snovi v hrani med  seboj v ravnovesju in predvsem v skladu s skupnimi potrebami psa.
3. Sestava hrane mora biti v skladu z najnovejšimi  prehranskimi zahtevami  psa (Nutrient Requirements of Dogs), ki so  najnovejši, znanstveno določeni in mednarodno priznani  standardi  za hrano za pse (Committee on Animal Nutrition) .
4. Hrana ne sme vsebovati kemičnih antioksidantov (Etoksikvin, BHT in /ali             BHA)in konzervansov, ki so povsem nepotrebni, kadar se za izdelavo hrane  uporabljajo čista živila. Predvsem pa je antioksidant etoksikvin dolgoročno zelo škodljiv za pse.
5. Hrana naj ne vsebuje soje in stranskih proizvodov žit, saj le-ta poleg ostalega vsebujejo tudi veliko fitatov.
6. Hrana naj vsebuje kar največ lahko prebavljive energije.

Pes mora vsakič, ko zaužije hrano, čutiti željo po njej  in posledično s hrano prejeti vse,  kar potrebuje za optimalno delovanje organizma. Da pes zaužije ustrezno količino hrane, sta vonj in okus hrane odločilnega pomena.  Istočasno pa hrana  ne sme vsebovati  arom ali ojačevalcev okusov, saj to na dolgi rok  pogosto  sproži odpor do hrane.  Pes namreč ne vonja  ali okuša hrane kot celote, ampak njegov izostren voh zaznava posamezne sestavine v njej.

Iz medicinskih znanosti je poznano, da se pri otrocih  lahko pojavijo negativne reakcije na barvila, arome in ojačevalce okusov.  Kako to vpliva na pse, še ni zadosti raziskano, zato je pri hrani za pse pomembno, da vsebuje  sestavine, ki ne zahtevajo dodatnih arom  in ojačevalcev okusov. To pa dosežemo le z uporabo čistih sestavin, ki vsaka zase ali v kombinaciji z drugimi v hrani zagotavlja ustrezno aromo in okus.

Pomembno:

Lahko se zgodi, da ima pes, ki je redno užival hrano z vsebnostjo arom in ojačevalcev okusov, težave pri prehodu na hrano, ki vsebuje zgolj naravne sestavine. V takem primeru  je najbolje, da pred prehodom na naravno prehrano psu za nekaj dni dajete samo surove, neočiščene vampe.

Pogosto  se dogaja, da psi ob prehodu na novo, zdravo hrano, pojedo veliko le-te, da bi odpravili pomanjkanje  elementov v sledovih in določenih aminokislin, ki jih s prejšnjo hrano niso prejeli v zadostni meri. S tem prejmejo tudi veliko več energije, kot jo dejansko potrebujejo. Ko bodo nadomestili pomanjkanje in  bodo njihove potrebe ponovno uravnotežene, bodo sčasoma pojedli manj ali za krajši čas celo prenehali jesti. Po določenem času pa se bo njihovo prehranjevanje povsem normaliziralo.

Hrana mora biti biološko uravnotežena. S tem mislimo, da so vsa hranila in druge sestavine v hrani pri vsakem obroku v pravilnem  medsebojnem  razmerju .  Še več, v kar največji meri morajo  biti hranila po sestavi podobna zgradbi pasjega telesa. Ker so psi t.i. “uživalci energije” je količina hrane, ki jo pes zaužije, odvisna od količine energije, ki jo hrana vsebuje. Vsa hranila in druge sestavine morajo biti uravnotežene s količino energije v hrani.

Hranila najprej delimo v 4 kategorije, in sicer:

• beljakovine
• maščobe
• ogljikove hidrate
• vitamine, minerale, elemente v sledovih

Beljakovine so bistvenega pomena za celovito delovanje telesa, ki je v precejšnji meri odvisno od razpoložljivosti ustreznih beljakovin, zato mora hrana vsebovati  tudi beljakovine.

Osnovni gradniki beljakovin so aminokisline. Vsaka vrsta beljakovin ima karakteristično strukturo, tako imenovano aminokislinsko verigo. Le-te se med seboj razlikujejo po velikosti in notranjem ustroju. V hrani mora biti prisotna določena najmanjša količina esencialnih aminokislin, ker jih pasji organizem ne more sam sintetizirati. Biološka vrednost beljakovin je določena s količino esencialnih aminokislin. Ker so pri psu potrebe po beljakovinah  določene s potrebo po esencialnih aminokislinah, potrebna vsebnost  beljakovin v hrani ni določena s količino beljakovin, ampak z biološko vrednostjo beljakovin. Višja ko je biološka vrednost beljakovin, manj jih pes potrebuje in obratno. Nadalje mora biti količina beljakovin v ravnovesju s količino energije v hrani. To pomeni, da vsebnost beljakovin v hrani nikoli ne smemo  razumeti kot absolutno količino, ampak njihov delež.

Odstotek skupne energije v hrani, ki jo zagotavljajo beljakovine, lahko izračunamo na naslednji način:

Primer navedbe na embalaži:  Beljakovine  24%, Maščobe 7%, Vlaknine 3%, Pepel 7%, Vlaga 10%

Vse skupaj da vsoto 51%, preostanek v hrani ( 100% – 51% = 49%)  predstavljajo ogljikovi hidrati.

Glede na to, da 1 g beljakovin oskrbi telo s približno 4 Kcal, 1 g maščob s približno 9 Kcal in 1 g ogljikovih hidratov s približno 4 Kcal, dobimo skupno energijo na kilogram hrane glede na delež posameznih hranil po naslednjem izračunu:

Skupna energija na kilogram hrane je tako:

Beljakovinski delež v skupni energiji je tako:
960 Kcal, deljeno s skupno energijo 3.550 Kcal in  pomnoženo s 100%

Izračun:
960Kcal : 3550Kcal  = 0.2705    ………..    0,2705 x 100% = 27.05%.

Idealen beljakovinski delež v suhi hrani je med 22%  in 25%, pri mladičkih in odraščajočih psih pa ne sme presegati 27%, sicer je metabolizem zelo obremenjen. Če je vsebnost beljakovin v hrani višja, kot znašajo potrebe psa, ima to lahko  negativne učinke na pasji organizem.  Hrana za pse pogosto vsebuje beljakovine slabe kakovosti, zato je potreben njihov večji  delež, da pokrijejo potrebe psa po esencialnih aminokislinah. Zaradi prebogate beljakovinske hrane mladi psi rastejo prehitro in neenakomerno. V tem primeru so bolečine redni spremljevalec odraščajočih psov, kar v nadaljevanju lahko vodi do drugih težav, tudi poudarjenih okrepljenih učinkov dednih težav, kot so npr. displazija kolkov, deformirana hrbtenica, zviti gležnji in podobno.

Presežek in/ali neuporabne beljakovine preidejo v obliki aminokislin preko krvi v telo. S presnovo aminokislin se v jetrih tvori sečnina, ki se izloča preko ledvic. Z drugimi besedami, jetra in ledvica morajo opravljati  “nadurno delo”,  da zaščitijo telo pred zastrupitvijo z beljakovinami,  kar pomeni dodatno obremenitev teh organov. Pri mladih psih je ta dodatna obremenitev lahko resna težava,  ki pogosto izbruhne v kasnejših letih, saj so organi, tako kot celo telo, v polni meri zaposleni pri rasti in razvoju in tako ne zmorejo prevzeti dodatnih obremenitev.

Poleg tega  delujejo  ti organi pri mladih psih bolj obremenjeno kot pri odraslem psu, ker so njihove potrebe po hrani na kg telesne teže tudi do dvakrat večje kot pri odraslem psu. Kadar pes uživa hrano s prevelikim  beljakovinskim deležem (večina t.i. hrane za mladičke je take vrste hrana) ali  beljakovinami slabe kvalitete, jetra niso zmožna v celoti opraviti razstrupljanja. Koža v tem primeru deluje kot dodatni organ za izločanje, kar pomeni, da se veliko kožnih težav pojavi že zelo zgodaj in imajo vzrok v mladostnem obdobju psa. Pogosto taki psi v drugi polovici svojega življenja uživajo dietno prehrano za seniorje, ker pač jetra in/ali ledvica ne zmorejo več polno opravljati svoje funkcije.

Če upoštevamo zgoraj navedena dejstva je jasno,  zakaj se moramo tako pozorno posvetiti količini in kakovosti  hrane, ki zagotavlja beljakovine. Zato naj dobra hrana za pse vsebuje samo sestavine z visoko biološko vrednostjo in kvaliteto, ki se uporablja v človeški prehrani.

Maščobe predstavljajo obliko energije in so pomembne pri delovanju mišic. Ta energija služi tudi za ohranjanje  normalne  telesne temperature. Tako kot je v beljakovinah pomembna vsebnost aminokislin, je v maščobah pomembna vsebnost esencialnih  maščobnih kislin. Če hrana vsebuje premalo esencialnih maščobnih kislin, so lahko motene različne telesne funkcije, kot so delovanje celic ter rast in obnova kože.

Tako kot esencialne maščobne kisline, je tudi lecitin pomembna sestavina v maščobah, ki deluje kot neke vrste emulgator, brez katerega ni mogoč prenos različnih maščobnih kislin po telesu. Tako je lecitin esencialna surovina, ki jo mora vsebovati vsaka hrana za pse. Ker so maščobe za psa najenostavnejši vir energije in so organi med prebavo le-teh najmanj obremenjeni, naj jih hrana za pse vsebuje čim več. Seveda pri tem mislimo na maščobe, ki niso bile izpostavljene temperaturam, višjim  od 90°C.

Tako imenovane suho topljene maščobe so pregrete (120 – 180°C) in vsebujejo preveč prostih maščobnih kislin in polimerov. Proste maščobne kisline in polimeri obremenjujejo  metabolizem (jetra) in imajo med drugim negativni vpliv na zdravje kože, saj se presežki skladiščijo v koži.

Ogljikovi hidrati so sladkorji in škrobi, ki poleg maščob zagotavljajo energijo in  se večinoma nahajajo v žitaricah. Ogljikovi hidrati so, tako kot beljakovine in maščobe, pomembni za zdravje psa (kar ne velja za mačke).  Ker je pasje črevo zelo kratko, morajo biti ogljikovi hidrati v hrani predhodno obdelani (kar lahko primerjamo s kuhanjem).

Obdelamo jih lahko tudi s postopkom ekstrudiranja, vendar  pri tem obstaja nevarnost, da bodo beljakovine, maščobe in na temperaturo občutljivi vitamini utrpeli veliko škodo. Med naštetimi so vitamini še posebej prizadeti, kadar se pregrevajo  nad  100° C.  Po našem mnenju je zato primerneje, da se žitarice predhodno ustrezno obdelajo, preden jih dodamo v kuhani obliki k ostalim sestavinam v hrani in nato vse skupaj  stisnemo namesto ekstrudiramo pri visokih temperaturah. Več o ogljikovih hidratih v hrani oz. žitaricah objavljamo v posebnem poglavju.

Poleg beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, so v prehrani psa potrebni tudi minerali, vitamini in elementi v sledovih. Vsa ta hranila morajo biti med seboj uravnotežena. Če je premalo enega hranila v hrani, se ne pojavijo simptomi pomanjkanja  samo tega hranila, ampak pogosto tudi ostalih. To je posledica dejstva, da pomanjkanje enega hranila lahko prepreči absorpcijo drugega. Če je, nasprotno, v hrani preveč enega hranila, je  absorpcija drugih hranil včasih otežena ali celo onemogočena.

Nekateri vitamini, posebno vitamini B kompleksa, so občutljivi na povišano  temperaturo, zato je bolje, da hrane ne ekstrudiramo. Izgubo dlake lahko mnogokrat povežemo z uničenjem na toploto občutljivih vitaminov med procesom ekstruzije.

Hrana za pse mora biti izdelana v skladu s smernicami. Po vsem svetu se izmenjujejo informacije in potekajo razprave o znanstvenih raziskavah vezanih na hrano za pse. Committee on Animal Nutrition na osnovi  teh raziskav  oblikuje priporočila in smernice  za prehrano psov (Nutrient Requirements of Dogs).

V hrani ne smejo biti dodani antioksidanti in konzervansi. Antioksidanti so namenjeni predvsem podaljšanju roka trajanja hrane za pse, posebno še maščobam v njej (preprečujejo  žarkost). Najbolj poznani antioksidanti so BHT, BHA in etoksikvin, od katerih je zadnji zelo nevaren (strup, ki ga uporabljajo v kmetijstvu).

Če  za izdelavo hrane uporabljamo dobre sestavine in ustrezno ravnamo z vitamini, so antioksidanti nepotrebni. Z dobrimi maščobami in visoko vrednimi živalskimi beljakovinami so reduktivne lastnosti v maščobah topnih vitaminov zadostne za zagotovitev dolgega roka trajanja. Za dodatno varnost pa v dobro hrano dodajamo vitamina E in C, ki se v primeru presežka iz organizma izločita preko urina. Nekontrolirana ali pretirana uporaba antioksidantov lahko vpliva na kakovost presnove in posledično na nastanek mnogih bolezni, ki se najprej pokaže na stanju dlake in kože – ogledalo zdravja pri psu.

Včasih je na embalaži oznaka “v EU odobren antioksidant” brez navedbe,  za kateri antioksidant gre. V takih primerih  ste skoraj lahko prepričani, da je hrani dodana maksimalno dovoljena količina (150 mg/kg) antioksidantov.  Zelo pogosto se za  to navedbo skriva 150 mg/kg etoksikvina.

Konzervansi so sestavine, ki preprečujejo rast gliv. Včasih je na embalaži navedba “ne vsebuje konzervansov” in zato hitro pomislimo, da ni dodanih antioksidantov v hrani. Vendar pa so konzervansi in antioksidanti popolnoma različni stvari.

Z upoštevanjem zgoraj navedenega priporočamo, da  se odločite za hrano, narejeno iz sestavin, ki so ustrezne za človeško prehrano. Pri taki hrani  uporaba kemičnih  antioksidantov in konzervansov ni potrebna.

Hrana ne sme vsebovati beljakovin, ki izhajajo iz soje in/ali drugih stročnic, saj le-te vsebujejo fitate (fitin in/ali oksalna kislina). Fitati zmanjšajo resorpcijo in absorpcijo beljakovin, kalcija, železa, cinka, magnezija in drugih sestavin.  Med  obdobjem rasti je poleg  beljakovinskega neravnovesja in siromašnih sestavin v hrani pomanjkanje teh snovi  pogosto eden od glavnih vzrokov za deformirano hrbtenico, zvite gležnje, nepravilno držo in težave pri hoji, itd.

Seveda lahko te deformacije povzročajo tudi genetski dejavniki, vendar pa se ne smemo odreči možnosti, da to preprečimo z ustrezno prehrano. Tudi  če so določene deformacije posledica genetike, lahko ustrezna hrana (posebno še v dobi rasti) pogosto prestavi te deformacije na kasnejše obdobje in jih omili.

Hrana mora vsebovati  čim več energije na kg  oz. na enoto teže (Kcal/kg). Ker je pes t.i. ”jedec energije”, poje toliko hrane,  kolikor jo  potrebuje za zadovoljitev potreb po energiji. Če je hrana za psa dobro uravnotežena, pri tem pa vsebuje manj energije na enoto teže,  jo bo pes pač več pojedel.  To pomeni, da mora pes predelati tudi več nepotrebnih snovi. Te nepotrebne snovi morajo predelati organi, kar predstavlja dodatno obremenitev, še posebno za mlade pse. Njihovi organi so še vedno v razvoju in zato ne delujejo s polno kapaciteto.

Mladi psi potrebujejo tudi dvakrat več hrane na kg telesne teže kot odrasli psi. To velja tudi za pse, ki imajo povečano potrebo po hrani, kot so delovni psi, breje psice in psice v laktaciji. V primeru, da se za hrano za pse uporabljajo enake sestavine kot za človeško prehrano, je taka hrana bogata z energijo, saj dosega vrednosti tudi preko 4000 Kcal na kg hrane.

Iskanje najbolj zdrave hrane pri psu je še vedno imperativ strokovnjakov in kvazi strokovnjakov, vendar mnoga priporočila niso vedno najbolj zdrava izbira. Tako je npr. vse bolj popularno hranjenje s surovim mesom, vendar tudi zanj velja, da če niso izpolnjeni zgornji osnovni pogoji, ga ne moremo uvrščati med popolno zdravo prehrano. Samo surovo meso ni dovolj, če ne predstavlja popolnega obroka, to pa pomeni, da mora poleg mesnih beljakovin vsebovati tudi druga hranila, ki so med seboj uravnotežena. Samo meso kupljeno pri mesarju zagotovo ne more biti edina hrana, ki jo pes potrebuje.

Optimalno prehranjevanje je zagotovo kombinirana hrana – doma pripravljena v kombinaciji s hladno stiskanimi peleti (ekstrudiranih briketov ne smemo mešati z doma  pripravljeno hrano) in občasnimi mesnimi dnevi. Doma pripravljena hrana poskrbi za raznolikost okusov, hladno stiskani peleti omogočajo oskrbo z uravnoteženimi hranili in vsemi potrebnimi vitamini in minerali, občasni mesni dnevi (meso in vampi obogateni s prebiotiki) pa pomagajo pri uravnoteževanju črevesne flore.

Izogibajte se dolgotrajnemu hranjenju samo z briketi – če že, potem jih nadomestite s hladno stiskanimi peleti in svojemu ljubljenčku tudi kaj sami pripravite ter mu vsaj na vsaka dva tedna privoščite mesni dan. Zelo vam bo hvaležen!