“Brez dobre črevesne flore, ni dobrega zdravja” je trditev, ki po naših izkušnjah postaja vse bolj pomembna za pse (in ne samo zanje). Redno se srečujemo s težavami črevesja, kože in drugimi zdravstvenimi težavami, kot posledica neuravnotežene črevesne flore. Izraze kot so neuravnotežena ali oslabljena črevesna flora uporabljamo takrat, kadar je v črevesju prisotnih premalo različnih kolonij bakterij. Posledično se hrana neustrezno prebavi   ter prične v debelem črevesju gniti in fermentirati. Težave se najprej pokažejo kot preredki ali pretrdi iztrebki, v nadaljevanju pa se pri psu pojavi še neprijeten vonj kože, prične se praskati, nazadnje se ujame v začaran krog iz katerega se bo težko izvlekel, če se reševanja težav ne lotimo na naraven način.

Kaj je črevesna flora

Vsi mikroorganizmi, ki jih najdemo v želodcu in črevesju živali predstavljajo črevesno floro. Gre za dober primer simbioze med koristnimi in škodljivimi bakterijami, ki so v zdravi črevesni flori med seboj uravnotežene. Črevesna flora ima pomembno vlogo pri prebavi, zdrava črevesna flora pa je najboljše orožje proti različnim okužbam. Kadar prevladujejo škodljive bakterije, je pasji organizem zelo izpostavljen boleznim, zato sta zdrav želodec in črevesje bistvenega pomena za zdravo telo in dobro odpornost.

Nastanek črevesne flore

Kot vsak nerojen osebek, tudi pasji mladiček pred rojstvom nima nobene črevesne flore. Po rojstvu prihajajo mladički pospešeno v stik z bakterijami iz materinega okolja. Ker pijejo njeno mleko, je pH (kislost) v želodcu dovolj visok za te bakterije, da se nepoškodovane prebijejo skozi želodec. Ko prispejo v črevo se prilepijo na stene črevesja in s tem se prične graditi črevesna flora. Dokler mladiček pije materino mleko, črevesno floro večinoma tvorijo izjemno pomembne koristne  bifidobakterije, ki proizvajajo različne kisline ter s tem ubijajo škodljive bakterije. Ko mladiček preneha piti materino mleko se pH (kislost) v želodcu zniža, tako imajo  škodljive bakterije manj možnosti, da dosežejo črevesje.

V divjini se to uravnava po naravni poti preko izbljuvkov staršev, ki so jih deležni mladički  in se na ta način nadaljuje razvoj črevesne flore. Dobra alternativa za  izbljuvano hrano staršev pri mladičkih udomačenih psov pa so na kislino odporne bakterije v surovih, neopranih vampih prežvekovalcev. V nadaljevanju  navajamo več podrobnosti o koristnosti teh bakterij v vampih pri ustvarjanju črevesne flore.

Črevesna flora in prebava

Uravnotežena črevesna flora zagotavlja dobro prebavo, ker bakterije razgradijo neprebavljene ostanke hrane. Pri neuravnoteženi, šibki črevesni flori se pojavi driska ali pa je po drugi strani iztrebek pretrd. Obe stanji sta nezaželeni, vendar pa v primeru zadnjega, lastniki po navadi niso pretirano zaskrbljeni, saj na splošno celo velja, da je v redu, če so iztrebki psa zelo suhi. Poleg dejstva, da pretrdi iztrebki lahko pomenijo težave s črevesno floro, pa hkrati tudi onemogočajo zadovoljivo praznjenje analnega kanala. Ker se pes preveč napenja, se ob tem zapirajo tudi odprtine analnih žlez, njihova vsebina se ne more pravilno izločiti in ob daljšem nabiranju teh snovi v žlezah se pojavi vnetje. To je razlog, zakaj morajo imeti iztrebki določeno konsistenco, ki omogoča lahkotno izločanje iz telesa s krčenjem črevesja.

Črevesna flora in odpornost

Koristne bakterije v črevesni flori proizvajajo med drugim tudi kisline, ki upočasnjujejo ali onemogočajo rast škodljivih bakterij.  Na ta način imajo škodljive bakterije, ki preživijo kislost v želodcu, manj možnosti za razmnoževanje in s tem povzročanje težav. To pomeni, da kjer so koristne bakterije, ni prostora za škodljive in kar prebavijo koristne bakterije ni na voljo škodljivim bakterijam. Imamo opravka z enostavnim dejstvom:  več kot je koristnih bakterij, manj je možnosti za škodljive bakterije in s tem je odpornost na zunanje ”napade” večja. Kadar pes zaužije kaj slabega, mora biti  črevesna flora dobro uravnotežena, da se bo uspešno spopadla s težavami.

Zato moramo, podobno kot gasilci preverjajo svojo oprema za gašenje, skrbeti za neprestano vzdrževanje črevesne flore pri psih. Njhovo kratko črevo je v bistvu velika pomanjkljivost, zato jih je narava obdarila z zelo pestro in obsežno črevesno floro. Ta jih v času pomanjkanja, če zaužijejo različne ostanke, ki niso najbolj primerni za prehrano, brani pred težavami s črevesjem in drisko. Predstavljajte si, da trop volkov poje ”nekaj narobe” in mora na lov z drisko ali bolečinami v želodcu. Ne bi prišli daleč in preživetje tropa bi bilo s tem ogroženo. Zaključimo lahko, da driska in druge črevesne težave niso naravno dogajanje našim psom, ampak zanje predstavljajo grožnjo.